170 LET ŠOLSTVA V KS GALICIJA


V petek zvečer se je dvorana na Podružnični osnovni šoli Trje spremenila v veliki TV studio, s televizijsko oddajo, ki sta jo vodila mlada voditelja Ula in Maks. S pogovori z gosti v studiu in svojimi novinarskimi kolegi in njihovimi gosti na »terenu« so predstavili 170 letno zgodovino šolstva v njihovi krajevni skupnosti Galicija, ki jo je v svoji diplomski nalogi vsestransko obdelala njihova krajanka Nataša Grobelnik. Slovesno prireditev pred vključitvijo v »oddajo« je s svojim igranjem pričela Godba Hramše. Za tem je zadonela uvodna špica oddaje – serenada za godalni orkester in pesem Otroškega pevskega zbor Trje Stoji učilna zidana, ki se je končala s ponovitvijo uvodne špice. Za njo sta se oglasila voditelja in pozdravila gledalce pred ekrani (v dvorani) in goste v studiu. Drug za drugim so potem o šolstvu, šoli, kraju in velikih ljudeh, ki so bili rojeni in tudi vsaj nekaj časa živeli v njihovih krajih govorili gostje v »studiu« in tisti na »terenu«. Prvi takšen gost na »terenu« je bil predsednik sveta KS Galicija Peter Vipavc, ki ga je pred mikrofon povabila poročevalka Eva. Njen gost je predstavil delovanje njihove krajevne skupnosti, ki jo bogati delovanje tudi trinajstih društev, poseben poudarek pa je dal 170 jubileju šolstva v njihovem kraju. Tako v preteklosti še bolj pa sedaj je njihova šola na Trju, ki je združila obe prejšnji šoli, srce njihovega kraja. O tem je spregovoril tudi naslednji gost na »terenu« Jože Krulec, ki je bil dolgoletni učitelj in ravnatelj in je tako močno zaznamoval šolstvo in podobo šol v tem območju. Diplomska naloga Nataše Grobelnik Ob njem se je znašla tudi Nataša Grobelnik, ki je avtorica obsežne diplomske naloge z naslovom Zgodovina Podružnične osnovne šole Trje pri čemer je posegla po številnih dokumentih, se pogovarjala s preko dvajset pričevalci, ki so obudili spomin na svoja šolska leta in tudi posegla na sam začetek, ko se je šolstvo v teh krajih tudi pričelo. »…okoli tri tisoč strani je napisano samo v šolskih kronikah. Zapisane so z drobno, natančno pisavo. Zapisi, zapisanimi s temnim črnilom, so za vsako prebrano stranjo v meni zbujali različne občutke. Podobo, ki se je sestavljala v celoto in je bila velikokrat tako živa, da se mi je zdelo, da vidim pred sabo vse tiste učitelje , učence , ljudi in stene šol, ki so bile večkrat puste, a jih je obarvalo življenje v njih. Zapisi , ki odražajo tudi osebnost kronistov , v meni zbujajo spoštovanje do učiteljskega poklica in vseh, ki so / ste spreminjali in bogatili življenje v mojem domačem kraju…« je med drugim o nastajanju diplomske naloge povedala Nataša Grobelnik. Za njo je dvorano ( studio) preplavil zvok zavijanja siren in spomini so zaplavali v čas nemške okupacije , ko so v šolah učili nemški učitelji , v nemškem jeziku in z nemško vzgojo. Ko je prišla svoboda je znova zadonela v šolskih klopeh slovenska pesem in slovenska beseda. Tisto obdobje do osamosvojitve so na oddaji obudili tudi s pionirsko zaobljubo, ki je pri marsikom v dvorani obudila spomin na povojne čase in ljubezen , ki smo jo gojili do naše takratne skupne domovine… Pomembni Galičani in zlati maturantje Sicer pa se je skozi celotno dogajanje na improviziranem odru TV studia prepletala zgodovina šole, kraja in pomembnih dogodkov ter ljudi, ki so ime Galicije in njene okolice ponesli po Sloveniji in izven njenih meja. To so bili: Dore Klemenčič –Maj, Anton Herman, Stanislav Radovan Pejovnik, pa v novejšem času Urška Žolnir, Petra Naraks, Luka Lindič, Neja Brglez in še kdo, vključno z desetimi zlatimi maturanti , ki so v zadnjih nekaj letih dosegli takšno priznanje in so bili na oddaji tudi posebej predstavljeni in nagrajeni tudi s strani krajevne skupnosti. Predstavila jih je učiteljica Nada Jelen in sicer so za leto 2015 zlate maturantke postale Barbara Škorjanc, Barbara Golavšek, Sara Kovač in Katarina Drame, v letu 2014 so to priznanje osvojile Marina Kovač, Urška Lončar in Nino Šmarčan. Poleg njih pa so dobitniki tega priznanja iz bolj oddaljenih let še Katja Leskovšek ( 2010), Jan Grobelnik ( 2009) in Tjaša Furman ( 1999), ki je edina od vseh že nekaj let tudi zaposlena. Zbrane je na začetku prireditve nagovoril tudi župan občine Žalec Janko Kos, ki je čestital šoli in KS za tako visok jubilej in domiselno pripravljeno praznovanje, Svoje sta v zaključnem delu »oddaje« dodali z lepima nagovoroma še ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar in predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Celje mag. Sonja Zajc. Slovesna prireditev ( TV oddaja) se je zaključila z nastopom mladih folkloristov , ki so pod vodstvom Helene Turnšek potrdili laskavi naslov in sicer Šola odličnosti na folklornem področju . Ob pesmi in plesu Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi … pa so tudi sklenili lep, domiseln, nepozaben in zanimiv jubilejni večer, oziroma v stilu scenarija, lepo in prijetno TV oddajo. D. Naraglav Kratka zgodovina šole (za v okvir) Zgodovina Podružnične osnovne šole Trje, podružnice Osnovne šole Petrovče zajema 170 let šolstva v Krajevni skupnosti Galicija. Podružnična osnovna šola Trje je bila zgrajena leta 2002. V šolskem letu 2002/2003 je združila vse učence v krajevni skupnosti, ki so se do takrat šolali v dveh šolah, v Galiciji in Veliki Pirešici. Šola v Galiciji je bila ustanovljena leta 1845, ko je bil nameščen prvi učitelj Franc Kramar. Pouk je potekal v mali leseni cerkovnikovi kajži. Deset let kasneje so zgradili šolo, v kateri je pouk tekel do leta 2002. Šola je bila do leta 1890 enorazrednica, do leta 1956 pa samostojna osemletka. Po tem letu je postala štirirazrednica in podružnica Osnovne šole Žalec - vse do leta 1970, ko je postala podružnica Osnovne šole Petrovče. V njej je potekal kombiniran pouk. Velik prelom v zgodovini šolstva v današnji krajevni skupnosti se je zgodil leta 1908, ko je bila zaradi prevelikega števila otrok v Galiciji zgrajena šola v Veliki Pirešici. Šolski okoliš se je razdelil na dva dela. Šola je bila ob ustanovitvi dvorazredna, prvi učitelj je bil Josip Leskovar. Obe šoli sta prehodili različna obdobja v zgodovini, ki so bila šolstvu bolj ali manj naklonjena. Kljub posebnim pogojem dela, ki so bili značilni za šole na vasi, so skrbeli za kakovostno znanje učencev in strokovnost učiteljev. Šola v Veliki Pirešici je bila več kot dvajset let ena redkih na Celjskem, kjer so se izvajale hospitacije pedagoške gimnazije in akademije. Dejavnost je bila razširjena tudi na učitelje praktike, ki so učili kombinirane oddelke v celjski regiji, in za učitelje, ki so v tujini poučevali zdomske otroke. Uvedba devetletke, kombiniran pouk, občasno tudi izmenski pouk zaradi prevelikega števila otrok, ugodni demografski pokazatelji ter neustreznost in dotrajanost obeh šol so razlogi, zaradi katerih je bila zgrajena Podružnična osnovna šola Trje, ki je združila vse učence in povezala prebivalce. Razvila se je v sodobno, nadstandardno podružnično šolo s telovadnico in dobro opremljenimi učilnicami ter urejeno šolsko okolico. Število otrok narašča, demografski podatki kažejo, da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnosti. Pouk poteka v petih oddelkih, od 1. do 5. razreda. Šola ima vizijo, ki so jo zapisali ob ustanovitvi. Skrbi za celostni razvoj učencev. Močno poudarja vseživljenjsko znanje in pomen vrednot, tudi ohranjanja kulturne dediščine v krajevni skupnosti in nasploh, ter pomen kvalitetnih odnosov in odprte komunikacije z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in tudi tistimi, ki niso neposredno vključeni vanj. Šola pa je tudi nosilec kulturnega dogajanja v Krajevni skupnosti Galicija, ki sicer s svojimi kulturnim, športnim, turističnim , upokojenskim…društvom in drugimi organizacijami poskrbi za vsestransko uspešno in prijetno življenje svojih krajanov , kar se zrcali tudi v vsakoletnih Galiških dnevih in drugih prireditvah preko celega leta.
kristjan.pareznik@gmail.com